greje

greje
I
gre|je
1. gre|je: få greje på noget (finde ud af el. forstå noget)
II
gre|je
2. gre|je vb., -r, -de, -t (forstå; klare, ordne)

Dansk ordbog. 2015.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • gréti — gréjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sónce — a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bôjler — ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji ♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • modràs — ása m (ȁ á) strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omŕzel — zla o [ǝu̯] prid. (ŕ) star. otrpel, premrl: omrzli prsti; greje si omrzle noge; prim. omrzniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • péčka — e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od peč: pečka dobro greje; sedel je k pečki; ogenj prasketa v pečki / električna, plinska pečka 2. redko prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica: odpreti pečko; jed je v pečki / dati drva sušit pod… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pretóčen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode ♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pristáviti — im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pristávljati — am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”